Biseksualni literarni večer

Še enkrat hvala vsem avtorjem_icam, ki ste pomagale_i ustvariti izjemen in raznolik dogodek, hvala Trubarjeva hiša za gostoljubje in tehnično podporo in hvala vsem, ki ste prišle_i v tako velikem številu, da je zmanjkalo stolov. Prvi biseksualni kulturni dogodek je za nami, se vidimo na naslednjem!

Trubarjeva Hiša, Ljubljana, 15.11.18

Advertisements

Ker vse spolne usmerjenosti obstajajo na spektru in jih posameznice_ki doživljajo različno, je tudi pojem aseksualnosti težko zajeti z eno definicijo. Najpogosteje se uporablja definicija mednarodne aseksualne skupnosti AVEN (Asexual Visibility and Education Network), ki pravi:

“Aseksualna oseba je oseba, ki ne občuti spolne privlačnosti”.

V tem smislu je definicija aseksualnosti podobna definicijam drugih spolnih usmerjenosti, ki prav tako opisujejo naše izkušnje privlačnosti in se ne nanašajo na vedenje. Aseksualne osebe si lahko želijo spolnih odnosov in v njih lahko uživajo, vendar za večino to ne velja. Zato se pogosto uporablja tudi definicija:

“Aseksualne osebe so osebe, ki nimajo želje po spolnih odnosih”,

pri čemer so nekatere osebe preprosto ravnodušne do spolnih odnosov, spet drugim se morda gnusijo ali zdijo neprijetni.

Izraz aseksualnost ali aseksualni spekter pa se pogosto uporablja tudi kot krovni termin za vse osebe, ki spolno privlačnost doživljajo kot šibko ali redko čustvo ali pogojeno z osebno bližino (demiseksualne in sive identitete). Slovenska aseksualna skupnost skuša ustvariti varen prostor za osebe s katero koli od teh izkušenj.

Kdo je torej aseksualen?

Aseksualnost je normalna variacija znotraj spektra človeških izkušenj, zato na to vprašanje ne moremo  odgovoriti z jasnim diagnostičnim testom. Najpomembneje je, da vsak_a posameznik_ca sam_a izbere identiteto, ki ji_mu ustreza in se z njo počuti udobno. Namen pojma aseksualnost je predvsem ponuditi orodje, s katerim si lahko pomagamo pri razumevanju sebe in lastne izkušnje s spolnostjo in spolno privlačnostjo oziroma njeno odsotnostjo.

Nekatere izkušnje, ki so dokaj pogoste ali skupne aseksualnim osebam, pa so:

  • splošno nezanimanje za spolne odnose oziroma zanimanje bolj iz radovednosti kot zaradi privlačnosti
  • občutek nepripadnosti, zmedenosti, drugačnosti, kadar osebe okoli nas govorijo o ljubezni, zaljubljenosti in spolnosti
  • občutek dolgočasja ali odtujenosti med spolnim odnosom
  • občutek pritiska, da si moraš ustvariti partnersko zvezo ali imeti spolne odnose, a ta želja ne izhaja iz tebe

Različne raziskave kažejo, da je okoli 1 % vseh ljudi aseksualnih, kar predstavlja majhen, a nikakor ne zanemarljiv delež človeške populacije. Pogosto se kot prvi vir tega podatka navaja raziskave Alfreda Kinseya, ki naj bi opazil, da določen delež odraslih nima nobenih spolnih izkušenj. Poudariti je treba, da je Kinsey raziskoval človeško spolno vedenje, zatorej njegove tako imenovane “skupine X” ne moremo kar enačiti z aseksualnostjo kot odstnostjo privlačnosti. Na podoben problem neenotnih definicij naletimo tudi v drugih raziskavah, zato kot najzanesljivejšo ponavadi označujejo Britansko raziskavo iz leta 1994, v kateri je približno 1 % udeleženk_cev označilo, da nikoli niso občutile_i spolne  privlačnosti do nikogar.

Kaj je ljubezen?

Ljubezen seveda ni omejena na spolno privlačnost in čeprav se spolna in romantična privlačnost pogosto pojavljata hkrati, številne osebe večkrat občutijo le eno ali drugo. Tudi med aseksualnimi osebami izkušnje romantične privlačnosti niso redke. Za opis romantične usmerjenosti pri aseksualnih osebah včasih uporabljamo izraze homoromantičen, heteroromantičen, biromantičen in tako dalje. Podobno kot spolna privlačnost tudi romantična privlačnost obstaja na spektru, zato lahko govorimo tudi o aromantičnosti in aromantičnem spektru.

Pri oblikovanju medosebnih odnosov in pomembnih partnerstev se aseksualne osebe pogosto srečujejo s številnimi predsodki in pod vprašaj postavljajo mnogo samoumevnih predpostavk heteronormativne družbe. Ena od temeljnih nalog aseksualne skupnosti od njenega nastanka je tako bila opisati čustva privlačnosti brez elementa spolnosti in prevprašati normo romantično-seksualne ljubezni in zveze.

Več o aseksualnosti

Dobro izhodišče, tako za aseksualne osebe kot tudi za neaseksualne osebe, predstavlja stran http://www.whatisasexuality.com/, kjer lahko najdeš osnovne definicije, številne nasvete in povezave na globlje razprave.

Tudi na našem blogu smo že objavile_i sezname slovenskih virov in nekaterih tujih virov o aseksualnosti, lahko pa se pridružiš Slovenskemu aseksualnemu forumu ali spremljaš Kvartirjevo stran na facebooku, kjer bodo objavljena vabila na aseksualna srečanja.

Kinsey:

  1. Kinsey, Alfred C. (1948). Sexual Behavior in the Human Male. W.B. Saunders. ISBN 0-253-33412-8.
  2. Kinsey, Alfred C. (1953).  Sexual Behavior in the Human Female. W. B. Saunders  ISBN 025333411X,

Britanska raziskava:

  • Wellings, K. (1994). Sexual Behaviour in Britain: The National Survey of Sexual Attitudes and Lifestyles. Penguin Books.

Naši seznami:

Forum:

logo-wtext.pngZ veseljem oznanjamo nov projekt, namenjen spolnemu zdravju LGBT+ žensk in trans oseb! V okviru projekta bomo med drugim izvajale_i dolgoročno izobraževanje in spremljanje ginekologinj_ov za delo z LGBT+ osebami (tudi izven Ljubljane!), raziskavo potreb in izkušenj znotraj LGBT+ skupnosti in delavnice o lezbični in trans varni spolnosti.

Projekt soustvarjamo z Društvom študentov medicine, Projektom Virus in strokovno sodelavko dr. Gabrijelo Simetinger.

women's health 2womens health 1

Iz arhiva: mednarodni dan biseksualnosti je priložnost, da ponovno prisluhnemo Adinemu intervjuju o biseksualnosti na Prvem programu Radia Slovenije.

ada1-900x600

Sloviti raziskovalec človeške spolnosti Alfred Kinsey je v prejšnjem stoletju povzročil velik miselni preobrat, ko je opozoril, da mnogo ljudi ne privlači samo en spol. Številni udeleženci njegove študije so namreč poročali tudi o istospolnih izkušnjah.
Je biseksualnost zgolj spolna privlačnost ali kaj več? V preteklosti je bila v mnogih kulturah dobro sprejeta, kaj pa danes? Kako na pojav biseksualnosti gledajo nove generacije? Svoje misli bo v nočnem klepetu z Iztokom Koncem delila Ada Černoša,  feministka in LGBT* aktivistka.

Z največjim veseljem predstavljamo Kvartirjev Transzine #1. V njej so zbrane ilustracije, pesmi, zgodbe, misli in stripi, ki so jih ustvarile trans osebe različnih identitet v okviru naših trans srečanj.

Zine lahko v celoti preberete spodaj ali tukaj, v PDF formatu ga lahko najdete in prenesete na tej povezavi, po svoj izvod v fizčni obliki pa lahko pridete na naslednje trans srečanje ali na LGBT organizacije v Ljubljani.

Prijetno branje vam želimo!

 

 

Če hočete izvedeti, kako vi lahko prispevate pesmi, zgodbe ali risbe za naslednjo številko Transzina, nam pišite na drustvokvartir@gmail.com.

Arheologi_nje so odkrili_e ta starodavni posnetek prve slovenske okrogle mize o biseksualnosti iz marca 2016, ki jo je Društvo Kvartir organiziralo v Pritličju v Ljubljani!

Posnetek nas popelje v začetke zdaj že veliko večje slovenske biseksualne skupnosti.

Na okrogli mizi so sodelovale Ada Černoša, Hanna Szentpeteri in Verity Ritchie.

trans badgeV slovenskem zdravstvenem sistemu ne obstaja poenoten predpisan postopek prehajanja (tranzicije) za transspolne osebe, zakonodaja določa le pogoje za spremembo imena in spola v dokumentih (o katerih si lahko podrobno preberete tukaj), poleg tega pa je za medicinsko prehajanje (s pomočjo hormonov, operativnih posegov itd.) zaenkrat potrebna psihiatrična diagnoza transseksualizma. To se po sprejetju letošnje ICD-11 (Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov) lahko spremeni.

Zato smo letos pripravile_i spletno anketo o izkušnjah transspolnih oseb z zdravstvenim sistemom in prehajanjem, da bi drugim transspolnim osebam olajšale priprave na prehajanje in jim pomagale ustvariti si sliko, kaj lahko pričakujejo in kako se lahko kar najbolje pripravijo.

Anketa bo ostala odprta in če želite pomagati razširiti ta članek, lahko svoje izkušnje in nasvete z nami anonimno delite tukaj in dodane bodo ostalim odgovorom.

Read the rest of this entry »

trans zine banner call

Pozor! Poziv za prispevke!

Na transspolnih srečanjih smo se odločile_i, da bomo ustvarile zine. Vanj bomo vključile vse možne vsebine transspolnih avtoric_jev, umetnic_kov. Zbiramo vse od kratkih zgodb, pesmi, priporočil za knjige, odlomkov, esejev do risb, fotografij, kolažev, stripov … Svoje prispevke pošljite na drustvokvartir@gmail.com. Zbiramo do 6. septembra 2018!

Prosimo, da nam ob prispevku sporočite tudi, ali želite biti objavljene_i kot anonimna oseba ali z vašim imenom, vzdevkom …

Seveda pa vabljene_i, da se nam v avgustovskih terminih transspolnih srečanj pridružite, da še kaj skupaj ustvarimo za naš zine. Namreč, avgust bomo posvetile_i umetnosti 

Z največjim veseljem predstavljamo zloženko Kaj bi z biseksualnostjo? Vodič po biseksualnosti v 21. stoletju, ki predstavlja prvo publikacijo o biseksualnosti v slovenščini. Napisala in oblikovala jo je ljubljanska bi skupnost v okviru biseksualnih srečanj, v njej pa lahko najdete osnovne informacije o biseksualnosti in bifobiji, naše izkušnje in misli, pa tudi nasvete tako za druge bi osebe kot za vse, ki nam želijo stati ob strani.

Zloženko lahko v celoti preberete spodaj ali tukaj, v PDF formatu pa jo lahko najdete in prenesete na tej povezavi.

1OIrRf4

Žal ogromno trans vlog, ki bi morale pripadati trans igralkam, še vedno konča z Eddieji Redmaynesi in Matti Bomersi in me_i imamo dovolj cis igralk_cev v trans vlogah. V Kvartirju verjamemo, da je pomembno, da manjšine upodabljajo manjšine, in smo zato pripravile_i seznam filmov in naniznak, v katerih trans vloge igrajo trans igralke_ci, pa tudi dokumentarcev o trans osebah.

 

Read the rest of this entry »

%d bloggers like this: