Ta teden smo se tri Kvartirovke_ci udeležile_i mednarodne konference Ženske 20 let po Pekingu na Brdu pri Kranju v organizaciji Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z društvom Ženski lobi Slovenije. Udeležilo se ga je približno 150 oseb.

Namen konference je bil pregled dogajanja zadnjih dvajsetih let na področju enakosti spolov v Sloveniji in priprava manifesta za prihodnost. 150 udeleženk iz vladnih in nevladnih organizacij ter akademske sfere je razpravljalo o ženskah in zakonodaji, politični zastopanosti, ekonomskem položaju in revščini, zasebnem življenju, nasilju ter spolnih in reproduktivnih pravicah.

Najbolj nas je navdušil prispevek Barbare Rajgelj v panelu o izzivih za prihodnost, ki je opozorila, da se mora žensko gibanje povezati z drugimi manjšinami in razširiti spekter problematik, s katerim se ukvarja. Kot edina govorka na konferenci je omenila položaj transspolnih (tudi nebinarnih) oseb in zahtevala opredelitev spolne identitete v ustavi kot pred diskriminacijo zaščitene osebne okoliščine ter pravice do brezpogojne pravne spremembe spola, do samoodločanja o lastnem telesu, do oploditve z biomedicnsko pomočjo in do splava, poudarila pa je tudi pomen pravne ureditve položaja samskih oseb.

Na pomen preseganja binarnosti in cisnormativnosti v feminizmu smo opozorile_i tudi same_i, najbolj ponosne_i pa smo na svoj prispevek k Feminističnemu manifestu 2014, v uvodu katerega sta na podlagi našega predloga med osebne okoliščine, ki jih je potrebno zakonsko zaščititi pred diskriminacijo, vključena tudi spolna identiteta in spolni izraz, v razdelek o spolnem in reproduktivnem zdravju pa so kot manjšine, ki zahtevajo posebno pozornost, bile na podlagi našega komentarja dodane lezbijke, biseksualke in trans ženske. Kot uspeh pa razumemo že samo poimenovanje manifesta, saj so pobudnice v izhodišču razmišljale tudi o drugih možnostih (naprimer Ženski manifest, Manifest za enakost spolov).

Konferenca nas je navdušila z velikim številom izjemnih žensk, ki se vsaka na svojem področju borijo za večjo enakost spolov v Sloveniji . Ker so bili občutki velike večine prisotnih oseb vzajemni, smo sklenile, da to ne sme biti konec, ampak šele začetek našega povezovanja. S tem v mislih smo se strinjale, da bomo v prihodnosti sodelovale in organizirale akcije ter vsakoletno srečevanje. Konferenco smo zapustile_i polne_i upanja, da bo v prihodnosti slovensko feministično gibanje še bolj vključujoče in intersekcionalno.

Ada Černoša, Ana Grm in Anja Koletnik

Povezave:
Novica na strani Ministrstva za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti
Feministični manifest in sklepi konference

Advertisements