Archives For author

Nov slovenski mladinski film Pojdi z mano o skupinici mestnih otrok, ki se izgubi v strašljivem gozdu, je dobil nagrado občinstva za najboljši film na letošnjem Festivalu slovenskega filma in ravnokar doživel zadnjo ponovitev na Liffu, zdaj pa ga čaka distribucija v kinematografih po vsej državi. Režiser Igor Šterk je ambiciozno izjavil, da srhljivka želi »pokazali Slovenijo, kot je še nismo videli«, vendar pa kar se tiče spola, udobno ostaja pri dobrem starem seksizmu.

Izmed štirih glavnih likov je samo eden, Mina, dekle in njen spol je tudi njen glavni označevalec. Fantje predstavljajo arhetipe mladinskih pustolovskih zgodb: trpeč glavni junak, dobrohoten najboljši prijatelj in strahopeten komični lik, Mina pa je Punca. Preden jo občinstvo prvič ugleda, o njej sliši od fantov, ki jo opišejo kot samovšečno punčaro, razen Ota, ki je v Mino zaljubljen. Fantje se do konca filma večkrat norčujejo iz gore ličil, ki naj bi jih tovorila s sabo, čeprav Mina izgleda, kot da sploh ni naličena, pa tudi njena oblačila in obutev so preprosta in praktična.

pojdizmano-04-l

Po drugi strani pa nam Pojdi z mano kmalu po začetku predstavi alternativno dekliškost. Glavni junaki grejo na poti do gozda skozi majno podeželsko naselje, kjer vaščani živijo v zanemarjenih kočah, grozeče korakajo naokrog s puškami, na veliko koljejo in odirajo živali, pretepajo svoje otroke in sploh vzpostavljajo vzdušje za grozljivko. Na kmetiji, kjer jim okrvavljen in umazan moški grozi, naj izginejo, srečamo poleg Mine edino mlado punco v celotnem filmu. Dekle je prijazno in konvencialno lepo, vendar pa je to nepomembno in postavljeno v ozadje, saj otroci (in kamera, ki v bližnjem posnetku prikaže oboje) opazijo zgolj, da nima pobritih podpazduh in da so njena stegna krvava, domnevno od menstrualne krvi. Mladi junaki v debati o grozotah, ki so jim bili priča v vasi, več pozornosti kot čemurkoli drugemi namenijo temu, kako ogabne in nehigienične so dekletove podpazduhe in domnevna menstrualna kri,  film pa na ta način dekliško telo v svojem naravnem stanju predstavi kot enako ali celo bolj strašljivo od strelnega orožja, nasilja nad otroci ter nazornega klanja in odiranja živali. Naj ponovim: simpatična najstnica je uporabljena za vzbujenje gnusa in strahu zgolj zaradi nepobritih podpazduh, film za otroke pa nameni posebno pozornost temu, da poudari, kako ostudno je neukročeno dekliško telo.

pzm

Kmečko dekle je poleg Mine edini dekliški lik – punci tako znotraj filma dveh in edinih različic deklištva ne predstavljata zgolj na simbolni ravni, ampak tudi dobesedno. Fantje lahko imajo različne značaje, onidve pa sta zreducirani na svoj spol in na podlagi tega obe tudi stigmatizirani. Kmečko dekle je poučno svarilo mladi publiki, kako se ženskosti ne sme preformirati, vendar pa jo Mina bolje odnese zgolj na prvi pogled. Ona se sicer pridno brije in skriva svojo menstruacijo, vendar pa je že za tako osnovne znake ženstvenega spolnega izraza kaznovana z norčevanjem iz njene »samovšečnosti«, fabulativno pa je ena izmed njenih glavnih funkcij, da bo postala Otova punca. Mlada publika film tako zapusti z jasnim sporočilom: ne glede na to ali si tipična ali netipična najstnica, bo s tabo in tvojim spolom zmeraj nekaj narobe, fantje pa se iz tebe norčujejo upravičeno. Prav zares mladinska grozljivka.

Advertisements

Sinoči se je v oddaji Tarča med drugim pod pretvezo uravnoteženega novinarstva in odpiranja perečih tem razpravljalo tudi o tem, kdaj se začne življenje in ali je slovenska zakonodaja glede splava preveč liberalna. Ampak pri splavu nobeno od teh vprašanj ni zares važno. Važni sta samo naslednji dve stvari:

  1. Nihče nima pravice do tujega telesa. Ne zarodek in ne odrasla oseba, četudi gre za življenje in smrt. Zato niti ni pomembno, kdaj se začne človeško življenje in kdaj zarodek postane otrok. Če se moja sestra ponesreči ali zboli in sem jaz edina, ki bi ji z donacijo organa lahko rešila življenje, me nihče ne more prisiliti v doniranje. In tako kot me nihče ne sme prisilno uspavati in mi vzeti ledvice, me nihče ne sme prisiliti, da donosim otroka. Temu se reče pravica do odločanja o lastnem telesu.
  2. Splava ni mogoče ustaviti. Mogoče ga je prepovedati, ampak to še nikoli v zgodovini ni preprečilo nosečim osebam, da ga ne bi delale. Splav v ilegali še vedno obstaja, le da je naenkrat drag, nezanesljiv in pogosto življenjsko nevaren. Vprašanje torej ni, ali sprav ustaviti ali ne, ker slednje pač ni mogoče. Vprašanje je, ali dovolj sovražimo ženske, da smo jih za sprejemanje avtonomnih odločitev in »grešna dejanja« pripravljeni kaznovati z globami, zaporom, boleznijo, smrtjo.

Vsa ostala vprašanja so nepomembna.

Zine (izg. “zin”) izhaja iz okrajšave angleške besede za revijo, magazine, in tako že z imenom nakazuje, da gre za publikacijo manjšega formata in v manjši nakladi. O nakladi je pri zinih pravzaprav težko govoriti, saj gre za doma narejene knjižice, ki se jih sfotokopira v majhnem številu in ciljnemu bralstu podari, izmenja za druge zine ali proda za simbolično ceno, ki pokrije stroške izdelave. Namen zinov je prav ta, da so cenovno dostopni, neomejeni glede formata in jih torej lahko izdela prav vsak, in da izhajajo neodvisno in tako lahko obravnavajo teme, ki so preveč kontroverzne, neposredne ali nezanimive za klasične medije. Prav zato so bili zini v 90-ih še posebej priljubljeni v LGBT in feminističnih krogih in so tudi prve slovenske lezbične in gejevske publikacije nastajale v zinovski obliki. Danes zini mednarodno doživljajo ponoven razcvet na spletu.

Ker omogočajo hitro, enostavno in poceni prekinitev molka o določenih temah, nadaljujejo LGBT tradicijo in dajejo manjšinam glas, se nam je zdelo smiselno za eno izmed biseksualnih srečanj pripraviti delavnico zinov in nastale so pričujoče revijice, v katerih pripovedujemo svoje bi in trans zgodbe in delimo svoja mnenja o temah, ki so nam pomembne. V duhu dostopnosti in starih zinov poleg vsakega ponujamo še povezavo, iz katere si ga lahko prenesete in natisnete, Kitty pa je pripravila tudi mini vodič, kako zine natisniti in sestaviti.

 

a bi

A bi? [preberi] [natisni]

bi mitologija

Biseksualna mitologija [preberi] [natisni]

dobrodošli v moji omari

Dobrodošli v moji omari [preberi] [natisni]

does it really need a title

Does it really need a title? [preberi] [natisni]

ftm

Pan/FTM [preberi] [natisni]

knjige

Knjige [preberi] [natisni]

moj prvi bi zine

Moj prvi bi zine [preberi] [natisni]

nič več skrivanja

Nič več skrivanja [preberi] [natisni]

o nohtih in nohtnih poslikavah

O nohtih in nohtnih poslikavah [preberi] [natisni]

 

cover size3

Slovenski Cosmopolitan je v julijski številki objavil članek »15 skrivnosti boginje seksa (ali kako to postaneš)«, v katerem poleg nasvetov, kot so »[boginja seksa] zna poskrbeti, da moški cel dan sanja o njej«, zapove tudi naslednje:

»Boginja seksa se ne obremenjuje s tem, kdo jo privlači. […] Ljudje so ji pač všeč. In ona je všeč njim.

Če smo še malce strokovni – vemo, da je Freud že zdavnaj ugotovil, da se “vsi ljudje rodimo s predispozicijo za navezavo na oba spola, svojega ali nasprotnega, in da se dokončna izbira razvije preko vpliva okolja in zunanjih dejavnikov.

Odvisno od tega je tudi boginja seksa lahko bolj ali manj heteroseksualno ali (opa!) biseksualno usmerjena. Naj strokovno raz­pra­vo obeležim s tem neizpodbitnim dokazom: ena najbolj znanih in najlepših (in stereotipnih) predstavnic s tem zavidljivim statusom je Angelina Jolie.«

Preostanek članka je osredotočen na napotke o zadovoljevanju moških fantazij in potreb in ne pomisli, da bi ženska, ki jo privlačijo tudi ženske, morda želela spati tudi z njimi. Tako utrjuje dva stereotipa o biseksualkah:

  1. Biseksualnost ni dejanska spolna usmerjenost, ampak trik, ki bo pritegnil moške.
  2. Biseksualnost je posebno dražljiva in privlačna – tako kot veliko drugih medijev tudi Cosmopolitan biseksualnost hiperseksualizira.

Da Cosmopolitan biseksualnost po eni strani spodbuja, ker naj bi bila seksi, in hkrati privlačnosti do drugih žensk nima za legitimno, dokazuje še en članek iz iste številke, ki ženske, ki »sanjajo poredne sanje o punci« potolaži, da to »še ne pomeni tvoje (nove) spolne usmerjenosti. Ženska spolnost je manj toga kot moška, in zato ni nič čudnega, da ženske privlačijo ali celo vzburjajo druge ženske. To, da o nečem fantaziramo, še ne pomeni, da bomo fantazijo tudi uresničili« in kot rešitev te »težave« predlaga, da bralka sanje podrobno opiše svojemu partnerju z namenom, da ga bo vzburila.

Prikazovanje biseksualnosti v taki luči pa ni samo utrjevanje nadležnih stereotipov, ampak ima nevarne posledice. Raziskava The National Intimate Partner and Sexual Violence Survey je pokazala, da je 74,9 % biseksualk žrtev spolnega nasilja, kar je več kot katera koli druga skupina na preseku spola in spolne usmerjenosti. Ne preseneča, da 95,5 % tega nasilja zakrivijo moški – če biseksualnost ni dejanska spolna usmerjenost, ampak nekaj, kar počnemo, da bi pritegnile moške, potem očitno že samo s tem, da se identificiramo kot biseksualke, sporočamo, da si ves čas želimo njihove pozornosti in da je vsakršna morebitna zavrnitev zgolj sprenevedanje. Hkrati pa v moških očeh postanemo tudi poosebitev fantazij o »svobodomiselnosti«, trojčkih z dvema ženskama in podobnem. Ti stereotipi pa ne vplivajo samo na večjo stopnjo spolnega nasilja nad biseksualkami, ampak tudi na njegove posledice – biseksualke so od vseh skupin ob razkritju preživetega nasilja deležne najmanj pozitivnih odzivov (kdo bi verjel ženski, ki tako »izziva«?) in hkrati doživljajo največ simptomov depresije in posttravmatskega stresa.

Poleg tega Cosmopolitan ženskam, ki bi se na podlagi privlačnosti, ki jo doživljajo, lahko identificirale kot biseksuake, takšno samoidentifikacijo preprečuje neposredno na individualni ravni (to, da so ti všeč tudi ženske, nič ne pomeni!) in posredno na ravni biseksualnosti kot take, ki ni več spolna usmerjenost ali identiteta, ampak je banalizirana v vabo za moške. Posledično je (morebitnim) biseksualkam tudi onemogočen dostop do virov in skupnosti, ki bi jim lahko pomagali osmisliti lastne izkušnje in jih opolnomočili.

Cosmopolitan je tako nazoren prikaz družbenega odnosa do biseksualnosti in krati opomnik, da moramo tudi vsebine, ki bi jih kot posamične bilo enostavno odpisati kot nepomembne, obravnavati kritično, saj utrjujejo splošno razširjeno bifobijo in imajo negativen vpliv na svojo (biseksualno in ostalo) publiko.

Viri:
– Marta Lamovšek: 15 skrivnosti boginje seksa (ali kako to postaneš). Cosmopolitan Slovenija julij 2015. http://www.cosmopolitan.si/seks-in-razmerja/15-skrivnosti-boginje-seksa-ali-kako-to-postanes/
– Petra Arula: Ali sem dovolj ozka? + 6 drugih skritih skrbi zaradi seksa!. Cosmopolitan Slovenija julij 2015. http://www.cosmopolitan.si/seks-in-razmerja/ali-sem-dovolj-ozka-6-drugih-skritih-skrbi-zaradi-seksa/
– Mikel L. Walters et al.: The National Intimate Partner and Sexual Violence Survey: 2010 Findings on Victimization by Sexual Orientation. Atlanta, Georgia: National Center for Injury Prevention and Control Centers for Disease Control and Prevention, 2013.
-Susan M. Long et al.: Women’s Experiences of Male-Perpetrated Sexual Assault by Sexual Orientation. Violence and Victims, letnik 22, številka 6, 2007. (684–701).