Archives for category: aseksualnost

Ker vse spolne usmerjenosti obstajajo na spektru in jih posameznice_ki doživljajo različno, je tudi pojem aseksualnosti težko zajeti z eno definicijo. Najpogosteje se uporablja definicija mednarodne aseksualne skupnosti AVEN (Asexual Visibility and Education Network), ki pravi:

“Aseksualna oseba je oseba, ki ne občuti spolne privlačnosti”.

V tem smislu je definicija aseksualnosti podobna definicijam drugih spolnih usmerjenosti, ki prav tako opisujejo naše izkušnje privlačnosti in se ne nanašajo na vedenje. Aseksualne osebe si lahko želijo spolnih odnosov in v njih lahko uživajo, vendar za večino to ne velja. Zato se pogosto uporablja tudi definicija:

“Aseksualne osebe so osebe, ki nimajo želje po spolnih odnosih”,

pri čemer so nekatere osebe preprosto ravnodušne do spolnih odnosov, spet drugim se morda gnusijo ali zdijo neprijetni.

Izraz aseksualnost ali aseksualni spekter pa se pogosto uporablja tudi kot krovni termin za vse osebe, ki spolno privlačnost doživljajo kot šibko ali redko čustvo ali pogojeno z osebno bližino (demiseksualne in sive identitete). Slovenska aseksualna skupnost skuša ustvariti varen prostor za osebe s katero koli od teh izkušenj.

Kdo je torej aseksualen?

Aseksualnost je normalna variacija znotraj spektra človeških izkušenj, zato na to vprašanje ne moremo  odgovoriti z jasnim diagnostičnim testom. Najpomembneje je, da vsak_a posameznik_ca sam_a izbere identiteto, ki ji_mu ustreza in se z njo počuti udobno. Namen pojma aseksualnost je predvsem ponuditi orodje, s katerim si lahko pomagamo pri razumevanju sebe in lastne izkušnje s spolnostjo in spolno privlačnostjo oziroma njeno odsotnostjo.

Nekatere izkušnje, ki so dokaj pogoste ali skupne aseksualnim osebam, pa so:

  • splošno nezanimanje za spolne odnose oziroma zanimanje bolj iz radovednosti kot zaradi privlačnosti
  • občutek nepripadnosti, zmedenosti, drugačnosti, kadar osebe okoli nas govorijo o ljubezni, zaljubljenosti in spolnosti
  • občutek dolgočasja ali odtujenosti med spolnim odnosom
  • občutek pritiska, da si moraš ustvariti partnersko zvezo ali imeti spolne odnose, a ta želja ne izhaja iz tebe

Različne raziskave kažejo, da je okoli 1 % vseh ljudi aseksualnih, kar predstavlja majhen, a nikakor ne zanemarljiv delež človeške populacije. Pogosto se kot prvi vir tega podatka navaja raziskave Alfreda Kinseya, ki naj bi opazil, da določen delež odraslih nima nobenih spolnih izkušenj. Poudariti je treba, da je Kinsey raziskoval človeško spolno vedenje, zatorej njegove tako imenovane “skupine X” ne moremo kar enačiti z aseksualnostjo kot odstnostjo privlačnosti. Na podoben problem neenotnih definicij naletimo tudi v drugih raziskavah, zato kot najzanesljivejšo ponavadi označujejo Britansko raziskavo iz leta 1994, v kateri je približno 1 % udeleženk_cev označilo, da nikoli niso občutile_i spolne  privlačnosti do nikogar.

Kaj je ljubezen?

Ljubezen seveda ni omejena na spolno privlačnost in čeprav se spolna in romantična privlačnost pogosto pojavljata hkrati, številne osebe večkrat občutijo le eno ali drugo. Tudi med aseksualnimi osebami izkušnje romantične privlačnosti niso redke. Za opis romantične usmerjenosti pri aseksualnih osebah včasih uporabljamo izraze homoromantičen, heteroromantičen, biromantičen in tako dalje. Podobno kot spolna privlačnost tudi romantična privlačnost obstaja na spektru, zato lahko govorimo tudi o aromantičnosti in aromantičnem spektru.

Pri oblikovanju medosebnih odnosov in pomembnih partnerstev se aseksualne osebe pogosto srečujejo s številnimi predsodki in pod vprašaj postavljajo mnogo samoumevnih predpostavk heteronormativne družbe. Ena od temeljnih nalog aseksualne skupnosti od njenega nastanka je tako bila opisati čustva privlačnosti brez elementa spolnosti in prevprašati normo romantično-seksualne ljubezni in zveze.

Več o aseksualnosti

Dobro izhodišče, tako za aseksualne osebe kot tudi za neaseksualne osebe, predstavlja stran http://www.whatisasexuality.com/, kjer lahko najdeš osnovne definicije, številne nasvete in povezave na globlje razprave.

Tudi na našem blogu smo že objavile_i sezname slovenskih virov in nekaterih tujih virov o aseksualnosti, lahko pa se pridružiš Slovenskemu aseksualnemu forumu ali spremljaš Kvartirjevo stran na facebooku, kjer bodo objavljena vabila na aseksualna srečanja.

Kinsey:

  1. Kinsey, Alfred C. (1948). Sexual Behavior in the Human Male. W.B. Saunders. ISBN 0-253-33412-8.
  2. Kinsey, Alfred C. (1953).  Sexual Behavior in the Human Female. W. B. Saunders  ISBN 025333411X,

Britanska raziskava:

  • Wellings, K. (1994). Sexual Behaviour in Britain: The National Survey of Sexual Attitudes and Lifestyles. Penguin Books.

Naši seznami:

Forum:

Advertisements

Predstavniki aseksualnega združenja na paradi ponosa v Londonu

Vzpon aseksualnosti? Članek v Mladini, za katerega je aseksualnost in aseksualno skupnost pojasnil Kvartirjev koordinator Jan Lonzarić.

Verodostojnih raziskav o aseksualnosti tudi pri nas ni. Dr. Jan Lonzarić, koordinator programa aseksualnosti pri društvu Kvartir, po izobrazbi doktor biokemije, opozarja, da je treba biti pri razlaganju takšnih podatkov previden, še posebej, če gre za izkrivljeno poročanje, saj je japonska (ali katerakoli druga posebna) kultura drugačna od ameriške ali naše in se zato tudi laže izkorišča in interpretira s takšnimi nameni.

Že od otroštva ti je jasno, da ljubezen ne pozna meja, zakaj se torej ne bi smeli poročati vsi pari, ne glede na spol? Ne skrivaš tega, da si podpornica_k LGBT oseb, zato me res ne skrbi, kako se ti bom razkril_a. Ampak zame je razkritje vseeno pomemben trenutek, nekaj, kar naredim previdno in premišljeno, tudi če vem, da to najinega odnosa ne bo spremenilo. Kako mi lahko torej pomagaš, ko začnem pogovor o LGBT temah, in katerim napakam se je bolje izogniti?

1. Poslušaj me. Ne zasuj me s svojimi mnenji in z izkušnjami tvojih prijateljic lezbijk. Super je, da me podpiraš in mi daš to jasno vedeti, ampak to je moj trenutek, dovoli, da ti stvari opišem s svojimi besedami. Izkoristi razkritje kot odlično priložnost, da se zbližava in da se naučiš česa novega.

2. Ne govori o “njih”. Še posebej, če se ti še nisem razkril_a, je pomembno, da ne opisuješ LGBT skupnosti kot nekaj tujega, nekaj, kar obstaja izven tvojega in mojega vsakdanjika. Ker gre za zelo subtilno rabo jezika, se je tej napaki težje izogniti, ampak veliko lahko narediš že s tem, da ne uporabiš zaimka “oni” za geje in lezbijke, biseksualke_ce, aseksualke_ce, trans osebe in druge pripadnike mavričnega spektra, ampak jasno poimenuješ naše identitete. Na ta način vem, da ne predvidevaš, da nihče v tvojem življenju niti slučajno ne bi mogel biti LGBTQIA. Izogni pa se tudi posploševanju svojih izkušenj z LGBTQIA osebami, nismo namreč vse_i enake_i.

3. Brez zadrege uporabi besedo gej/lezbijka/biseksualka_ec/aseksualka_ec/transspolna oseba. Če si si blizu s kakšno LGBTQIA osebo, mi bo lažje, če to omeniš, vendar pa v pogovoru o njej_njem, uporabljaj pravo besedo za njeno_njegovo identiteto. Povedi kot “Moja sestra je … saj veš in je zelo srečna s svojo punco,” so sicer popolnoma razumljive, ampak preoblikovanje stavka, kot da je že sama beseda umazana, ima tudi svojo sporočilno vrednost. Neformalne besede gredo lažje z jezika, zato priporočam uporabo besed, kot so bi, as in trans, daleč pa se izogni besedam, ki so žaljive (peder), pretirano klinične (homoseksualec) ali preprosto napačne (transvestit).

4. Ne banaliziraj moje izkušnje. Primerjava spolne usmerjenosti s priljubljenim okusom sladoleda ni primerna, ker vendarle v naši družbi nimamo navade izobčiti, pretepati ali celo umoriti tistih, ki jim ni všeč vanilija. Njihova spolna usmerjenost morda ne vpliva na tvoj odnos do prijateljic_ev, vseeno pa je pomembna lastnost, o kateri smo me_i prisiljene_i razmišljati vsak dan. Ko se ti razkrijem, je to torej izkaz zaupanja, pogosto pa tudi politična gesta, glede katere mi je pomembno, da se strinjava.

5. Ne prisvajaj si naše izkušnje. Tudi če se strinjaš s kvir politično ideologijo, in s preseganjem predalčkov, ti kot heteroseksualni cis osebi beseda kvir ne pripada. Zavedaj se, da govoriš s priviligiranega položaja in morda nikoli ne boš razumel_a vsega, kar diskriminacija pomeni za nas.

6. Ne vmešavaj se v interne dileme LGBTQIA skupnosti/ne kritiziraj LGBTQIA gibanja. Čeprav se ti morda zdi, da se strinjaš z nekaterimi kritikami mejnstrim gejevskega gibanja, imej v mislih, da so dileme, kot je na primer, ali je prizadevanje za istospolne poroke asimilacijsko, nekaj, kar se tiče zgolj LGBTQIA oseb. Čeprav so kritike našega gibanja, da je preveč konzervativno, lahko mišljene dobronamerno, pustijo zelo grenak vtis, ko pridejo iz ust nekoga, ki se mu nikoli ni bilo treba boriti za določene pravice. Pusti nam, da se o smeri svojega gibanja odločimo same_i.

7. Ne pričakuj hvaležnosti. Sprejemati LGBTQIA osebo, kakršna je, bi moralo biti samoumevno, podpora naši skupnosti pa temeljiti na prepričanju v človekove pravice in ne našem izkazovanju hvaležnosti. Morda se zdi, da tega ni potrebno posebej poudarjati, vendar žal prevečkrat srečamo ljudi, ki nam odrečejo podporo, »ker je ne cenimo dovolj«.

8. Ne fetišiziraj LGBTQIA oseb. Zmeraj bom hvaležna_en za podporo, če nam jo nudiš iz pravega altruizma in ne zato, ker smo LGBT osebe tako zanimive in drugačne. »Moj prijatelj gej« ni modni dodatek ali dokazilo o tem, kako svobodomiseln_a si.

9. Ne razkrivaj me drugim proti moji volji. Razkritje je občutljivo dejanje in lahko ogrozi mojo varnost ali pripadnost določenim skupinam, vključno z mojo družino in delovnim mestom. Vprašaj me, kdo (lahko) ve za mojo identiteto in spoštuj mojo odločitev (morda sem na primer razkrit_a pred ljubljanskimi znankami_ci, v domači vasi pa ne in želim, da tako tudi ostane).

10. Ne pozabi na moje razkritje. Moja identiteta je zame pomembna in če boš kljub razkritju še naprej po svoje predvideval_a, katerega spola sem in osebe katerega spola so mi všeč, bom imel_a občutek, da me ne poslušaš in spoštuješ. Razkritja biseksualnih, aseksualnih in transspolnih identitet so s tega vidika lahko še težja kot gejevskih in lezbičnih. Če se ti razkrijem kot biseksualna ali aseksualna oseba, ne predvidevaj, da sem v resnici gej/lezbijka, ki svoje spolne usmerjenosti še ni popolnoma sprejel_a. Če se ti razkrijem kot transspolna oseba, začni uporabljati moje izbrano ime in zaimke.

Morda to zveni prestrogo ali prezahtevno, ampak ob upoštevanju zgornjih nasvetov lahko tvoje prejemanje razkritij postane veliko prijetnejše tako za tvoje LGBTQIA prijatelje_ice kot tudi zate. Želim ti torej veliko uspešnih razkritij in prijateljstev z LGBTQIA osebami.

Pred nekaj dnevi smo ob tednu ozaveščanja o aseksualnosti objavile_i seznam povezav do slovenskih virov o aseksualnosti. Za tiste željne nadaljnjega branja, danes objavljam še seznam svojih priljubljenih člankov v angleščini ter izhodišč, ki so meni najbolj pomagala pri razumevanju in poučevanju o aseksualnosti.

Kako definirati spolno privlačnost, če je to nekaj, česar ne občutiš, vsem ostalim pa se zdi tako samoumevno, da tega ne znajo opisati? Writings from factor X piše o prispodobi nevidnega slona.

Težko je opisati tudi siva območja med aseksualnostjo in aloseksualnostjo. Siggy piše o tem, kako spekter ni linearen.

Aktivizem se ne ukvarja samo s tem, kaj aseksualnost je, pogosto moramo razlagati tudi, kaj aseksualnost ni. Adri je narisal_a strip o najpogostejših mitih o aseksualnosti.

Če se hočete otresti prevladujočega modela zveze, ki je spet tako samoumeven, da nikomur več ni razumljiv, poskusite svojo zvezo opisati s petimi faktorji, ki jih predlaga Queenie of aces.

Na Prismatic entanglements je objavljen vodič po seksu z aseksualno osebo za aloseksualne osebe na Asexuality archive pa vodič po seksu za aseksualne osebe. Pri tem ne pozabite, da je tudi odpor do seksa povsem legitimna izkušnja in življenje brez seksa povsem legitimna izbira.

Za konec vas puščam še s seznamom blogovskih karnivalov, kjer vsak mesec aseksualne_i blogerke_ji objavljajo svoja osebna razmišljanja in izkušnje na določeno temo. Če vas zanima vsakdanje življenje aseksualnih oseb, njihova diskriminiranost, presek z drugimi identitetami, izkušnje z razkritjem, zvezami, družino … je ta seznam neprecenljiv.

Znotraj aseksualne skupnosti že več kot petnajst let poteka živahna debata o različnih vidikih te spolne usmerjenosti, ker pa zaradi jezikovnih ovir razprave v angleščini niso dostopne vsem, se nam v Kvartirju zdi pomembno, da so informacije o aseksualnosti na voljo tudi v slovenščini. Vendar pa je med množico populističnih besedil v slovenščini težko najti tista, ki ne temeljijo na zmotah, zato smo pripravile_i nabor člankov, ki so jih napisale_i članice_i aseksualne skupnosti, in znanstvenih del o aseksualnosti.
Zaradi hitrega razvoja LGBTQIA konceptov in besedišča viri, ki so nastali pred zgolj nekaj leti, morda niso več popolnoma zanesljivi, a ostajajo dobro izhodišče za nadaljnje slovenske razprave o aseksualnosti, razen enega pa so vsi tudi javno dostopni na spletu.

ŸKaj je aseksualnost? (Aseksualnost – slovenski forum)
Predstavitev različnih definicij aseksualnosti in z aseksualnostjo povezanih konceptov.

Slovarček (Aseksualnost – slovenski forum)
Slovenski prevodi z aseksualnostjo povezanega besedišča in kratke razlage.

Aseksualnost (blog Glavca)
Osnovna definicija aseksualnosti in aseksualnega odnosa do razmerij in spolnosti.

Kaj je spolna privlačnost? (Kvartirjev blog)
Aseksualne osebe so tiste, ki ne doživljajo spolne privlačnosti, ampak kako razložiti spolno privlačnost? Članek analizira trenutno najbolj razširjeno definicijo.

Oblikovanje aseksualne skupnosti v Sloveniji (blog revije Narobe)
Predstavitev ciljev in dejavnosti slovenske aseksualne skupnosti iz leta 2012.

Identiteta in skupnost (blog Glavca)
O funkcijah (in omejitvah) identitetnih oznak, o odgovoru na dilemo »ali sem aseksualna_en?« in mestu aseksualnosti znotraj LGBTQI(A) skupnosti.

Neumnosti demiseksualnosti (Kvartirjev blog)
Kratka predstavitev demiseksualnih identitet.

Aseksualni simboli (Aseksualnost – slovenski forum)

Kaj je spolna privlačnost? (Aseksualnost – slovenski forum)
Prevod angleškega članka o odraščanju kot aseksualna in/ali aromantična oseba, ki ne razume privlačnosti, ki jo začnejo doživljati vrstnice_ki, in o pomenu definicij.

O kompromisih glede seksa v mešanih razmerjih (Aseksualnost – slovenski forum)
Prevod angleškega članka o entuziastičnem privoljenju in o tem, zakaj škodljivo aseksualnim osebam svetovati, naj se »prilagodijo« in imajo spolne odnose s svojimi partnerkami_ji, čeprav si same tega ne želijo.

O spregledani barvi v mavrici (revija Narobe, št. 17)
Povzetek diplomske naloge Seks? Ne hvala. Aseksualnost kot spolna praksa, usmeritev in identiteta in intervjujev s slovenskimi aseksualkami_ci.

Aseksualnost kot družbeni fenomen (radio Ars)
Intervju s Tanjo Kovačič o družbenih aspektih aseksualnosti in o raziskavi, ki jo je izvedla v okviru svoje diplomske naloge.

Tanja Kovačič: Seks? Ne hvala. Aseksualnost kot spolna praksa, usmeritev in identiteta
Diplomska naloga o zgodovini aseksualnosti in raziskava družbenih in osebnih vidikov aseksualnosti med slovensko aseksualno skupnostjo.

Matevž Gotovnik: Družbena konstrukcija aseksualnosti
Diplomska naloga o medikalizaciji in stigmatizaciji aseksualnosti v heteronormativni družbi ter o oblikovanju aseksualne identitete.

Tanja Kovačič: Biti aseksualen v heteronormativni seksualizirani družbi – individualne in skupinske strategije soočanja s stigmo (revija Etnolog, letnik 22)
Znanstveni članek analizira strategije soočanja s stigmo na podlagi intervjujev s slovenskimi aseksualkami_ci.

Aseksualne osebe so osebe, ki ne občutijo spolne privlačnosti. Kaj pa je spolna privlačnost? Zelo jasna in splošno znana definicija tega pojma nam manjka, saj jo osebe, ki jo občutijo (aloseksualne osebe) jemljejo za tako samoumevno, da je ne znajo definirati, po drugi strani pa je osebe, ki je ne občutijo, prav tako ne morejo definirati. Definicija, ki se zadnje čase najpogosteje pojavlja v aseksualni skupnosti je: spolna privlačnost je občutek potrebe, vezan na spolnost in usmerjen v specifično osebo, ni pa odziv na spolno dejanje. To definicijo bi želel tukaj dekonstruirati, torej premisliti, kaj pomeni vsak njen del in zakaj je pomemben.

Občutek potrebe …

Občutek in ne dejanska nujnost ukrepanja. Kot vsako drugo čusvo je tudi spolna privlačnost odvisna od drugih stvari, ki jih doživljamo, in predvsem so vsa dejanja, ki iz tega čustva sledijo, omejena s številnimi drugimi čustvi in racionalnim premislekom. Ne pristopimo k vsaki osebi, ki je spolno privlačna. Lahko bi celo rekel, da si (na racionalnem nivoju) niti ne želimo pristopiti k vsaki osebi, ki je spolno privlačna. Še posebej pa ne vodi vsaka interakcija s spolno privlačno osebo v dejanski spolni odnos in za spolni odnos imamo lahko številne druge motivacije. Logično, itak. Zakaj sploh to poudarjam? Ker moramo za normalno delovanje družbe omejevati svoja čustva in ravnati racionalno, imajo aloseksualne osebe pogosto občutek, da aseksualne osebe samo preveč potlačijo svojo privlačnost ali jo racionalno omejijo in se odločijo za spolno vzdržnost. Definicija aseksualnosti se ne nanaša na odločitev o spolni vzdržnosti, temveč na odsotnost občutka privlačnosti.

Najlažje je to povzeti s shemo. Na levi so predstavljene nekatere možne motivacije za spolni odnos, npr. prijetni fizični občutki, želja po otroku, želja ugoditi partnerki_ju … Ena izmed teh motivacij je tudi spolna privlačnost, ta in samo ta manjka pri aseksualnih osebah. Lahko si predstavljamo, da se motivacije med seboj seštevajo in filtrirajo čez nek odločitveni center, ki upošteva tudi možne negativne posledice odnosa, npr. neprijetne fizične občutke, strah pred okužbami, družbeno nesprejemljivost določenega spolnega odnosa itd. Motivacije in demotivacije so lahko racionalne ali čustvene, zavedne ali nezavedne in se pri različnih osebah pojavljajo z različno intenziteto ali v različnih obdobjih in pogojih, zato na koncu tudi čustvujemo in ravnamo različno.

shema

… vezan na spolnost …

Spolna privlačnost se razlikuje od drugih privlačnosti, npr. romantične, estetske, čutne ali intelektualne, ker se realizira na enega od sledečih načinov: kot želja po spolnem odnosu ali pa kot fizičen občutek v genitalijah. Naj opomnem, da pri osebah s penisom to ne pomeni nujno erekcije.

… usmerjen v specifično osebo …

Kadar je spolna privlačnost vezana na željo po spolnem odnosu imamo včasih težave z razlikovanjem med privlačnostjo in drugimi motivacijami, saj jih ne analiziramo in seštevamo zavedno. Specifična oseba nam je lahko všeč iz različnih razlogov, lahko je privlačnost povezana z videzom, glasom, osebnostjo ali s čim drugim, v vsakem primeru pa mora privlačnost biti lastnost določene osebe. Občutek potrebe po spolni zadovoljitvi, ki ni usmerjen v specifično osebo, imenujemo libido ali spolna sla. Če te nekdo spolno privlači, morajo nujno obstajati tudi osebe, ki te ne.

Ločimo tudi primarno in sekundarno spolno privlačnost. Primarna je “ljubezen na prvi pogled”, odvisna zgolj od lastnosti objekta. Sekundarna je privlačnost, ki se pojavi šele, ko se med subjektom in objektom ustvari nek intimen odnos. Ta odnos je lahko romantičen, prijateljski, delovni ali karkoli drugega, predpogoj je le, da se osebi dobro poznata. Tudi sekundarna privlačnost je vezana na lastnosti objekta in je specifična, ne pojavi se torej do vsake osebe, s katero navežemo intimen odnos. Aloseksualne osebe lahko doživljajo tako primarno kot tudi sekundarno spolno privlačnost, osebe, ki doživljajo samo sekundarno spolno privlačnost in nikoli ne doživljajo primarne, pa imenujemo demiseksualne.

… in ni posledica spolnega dejanja

Tudi aseksualne osebe lahko imajo spolne odnose in v njih uživajo. Odzivi telesa na spolne dražljaje, pa naj bo to božanje, objemanje, poljubljanje, slačenje, striptiz, pornografija, samozadovoljevanje, analna stimulacija, genitalna stimulacija …, ne spremenijo spolne privlačnosti ali spolne usmerjenosti.

Znanec mi je pred kratkim rekel, da je omenil (ta moj) izraz »demiseksualnost« svojim prijateljem in so se vsi smejali, kakšna neumnost je to. Bolj kot to, da so brez kakršnegakoli raziskovanja izraza tako ocenili eno izmed podkategorij sivine, me je zmotilo to, da se nisem čutila podkovano za debato o temi, ki mi je blizu. To sem skušala spremeniti in zdaj bi rada z vami delila nekaj dejstev o demiseksualnosti.

Med aseksualnostjo in ne-aseksualnostjo (aloseksualnostjo) se nahaja sivo področje, kjer lahko med drugim najdemo tudi demiseksualke_ce. Potrebno je poudariti, da za razliko od heteroseksualnosti in homoseksualnosti beseda demiseksualnost opisuje razmere, v katerih lahko oseba začuti spolno privlačnost, in ne govori o spolu/spolih, ki privlačijo ali ne privlačijo te osebe.
Demiseksualke_ci občutijo spolno privlačnost šele, ko razvijejo tesen čustveni odnos z neko drugo osebo, kar pa vseeno ni zagotovilo, da jo bodo s tem zmeraj začutili. Spolna privlačnost se lahko razvije v kateremkoli tesnem čustvenem odnosu, ni pa nujno, da gre za romantično čustvo. Demiseksualke_ci so lahko različno romantično usmerjene_i in tudi spolno privlačnost lahko občutijo do enega ali večih spolov, tako da se demiseksualna identiteta ne izključuje s homo-, hetero-, bi-, panseksualnostjo in drugimi spolnimi usmerjenostmi.

tumblr_mme6nhnrpn1s3of7oo1_400

Demiseksualne osebe se lahko na nek način počutijo izolirano od seksualne kulture, v kateri živimo, saj večino časa prav tako kot aseksualke_ci ne čutijo spolne privlačnosti, ko pa jo, se ta pogosto ne ujema s tem, kakor jo opisuje večina. Mnoge_i aloseksualke_ci pogosto zavijejo z očmi, ko nekdo omeni definicijo demiseksualnost, saj je le-ta za njih »normalna seksualnost« oziroma stvar izbire. Res je, da večina ljudi ne čuti spolne privlačnosti ves čas, a ko demi (krajša beseda za demiseksualno osebo) hodi po ulici, je ne bo čutil_a do neke neznane osebe. Ko bo šel/šla v petek npr. v klub Tiffany/Monokel, ne bo čutil_a spolne privlačnosti do nikogar. Tudi če večina ljudi, ki začutijo privlačnost v takšnih situacijah, ne naredi ničesar, je samo čustvo še vedno prisotno in ravno odsotnost tega čustva pri demijih je tisto, kar povzroči, da se počutijo drugačne, odrinjene ali celo prikrajšane. Pri demijih lahko minejo zelo dolga obdobja (meseci ali celo leta) med »epizodami« privlačnosti. Včasih tudi niso povsem prepričani, ali je to, kar občutijo, spolna privlačnost. Možno je, da uživajo pri spolnih odnosih, vendar to ne pomeni, da čutijo spolno privlačnost. Rada bi omenila tudi, da demiseksualnost ni stvar izbire. Ne gre za zatiranje spolnih občutkov, ker dejansko ni ničesar za zatreti. Demiseksualnost tudi ni prepričanje, da je spolnost spodobna samo v resni romantični zvezi, in ni vrednostna sodba o odnosih ali spolnem življenju katerekoli osebe.

Za zaključek bi še dodala, da se vsak_a posameznica_k sam_a identificira, in da so vsa zgoraj zapisana dejstva zgolj neka osnova, iz katere lahko izhajamo. Tako kot imamo različne lezbijke, biseksualke, trans osebe (ipd.), imamo tudi različne demi osebe.

 

Če imate kakršnokoli vprašanje, nas lahko brez zadržkov kontaktirate na Facebook-u ali pa preko maila.

Prilagam še nekaj povezav:
http://www.demisexuality.org/whatisdemisexuality.html
http://www.asexualityarchive.com/under-the-ace-umbrella/
http://www.asexuality.org/wiki/index.php?title=Demisexual

%d bloggers like this: