Archives for category: transspolnost

31. marec je mednarodni dan vidnosti transspolnosti in za primerno udarno glasbeno-vizualno podlago smo pripravile_i futurističen miks trans/nebinarnih glasbenic_kov s kvir estetiko, ki presega žanre in bi bil primeren za zabavo ob koncu spola.  Prisluhnete mu lahko tukaj, v nadaljevanju pa si lahko preberete več o vključenih izvajalkah_cih.

gerard

Gerard Way – Gerard je zaslovel kot pevec emo skupine My Chemical Romance. Leta 2014 je v pogovoru s stransspolno oboževalko razkril, da so ženstveni elementi njegovega sloga izvirali iz dejstva, da se že od nekdaj močno poistoveti z ženskim spolom in da se v možatosti nikoli ni dobro počutil.

 

 

angel

Angel Haze – Panseksualna in aspolna reperka in pevka pravi, da se ne poistoveti z nobenim spolom, da spol prav tako ni faktor pri tem, v koga se lahko zaljubi, in da ji je vseeno, ali se o njej govori v moškem ali ženskem slovničnem spolu.

 

 

 

 

mykki

Mykki Blanco – Mykki je ameriška transspolna reperka, ki v svojih videiih preigrava različne spolne izraze. Ukvarja se tudi z LGBT in hiv/aids aktivizmom in je javno razkrila, da je hiv pozitivna.

 

 

 

 

ptr

Planningtorock – Jam Roston ustvarja glasbo z eksplicitno feminističnimi besedili, hkrati pa uporablja posebne računališke učinke in ličila ter obrazne proteze, da doseže čim bolj androgin glas in videz.

 

 

 

 

 

rae

Rae Spoon – Nebinarna_en pevka_ec in pisatelj_ica prihaja iz Kanade in je se je v skoraj dvajsetih letih kariere preizksil_a v različnih žanrih.

 

 

 

 

 

larouxLa Roux – Angleška pevka, ki je zaslovela s pesmijo In for the kill, pravi, da se ne poistoveti z nobeno od LGBT identitet in se identificira kot zgolj seksualna, njen andorgin stil pa odseva dejstvo, da se ne počuti ne kot moški in ne kot ženska.

 

 

 

 

Ezra

Ezra Furman – Ezra je genderfluid ameriški_ka pevec_ka judovskih korenin.

 

 

 

 

 

 

laura

Against Me! – Pevka in ustanoviteljica pank skupine Against Me! Laura Jane Grace se je razkrila pred petimi leti in od takrat vztrajno razbija pričakovanja o tem, kakšna mora biti (trans) ženska. Bend v pesmih redno obravnava transspolne teme, Laura pa je posnela tudi dokumentarno serijo True Trans in izdala avtobiografijo Tranny: Confessions Of Punk Rock’s Most Infamous Anarchist Sellout.

Zine (izg. “zin”) izhaja iz okrajšave angleške besede za revijo, magazine, in tako že z imenom nakazuje, da gre za publikacijo manjšega formata in v manjši nakladi. O nakladi je pri zinih pravzaprav težko govoriti, saj gre za doma narejene knjižice, ki se jih sfotokopira v majhnem številu in ciljnemu bralstu podari, izmenja za druge zine ali proda za simbolično ceno, ki pokrije stroške izdelave. Namen zinov je prav ta, da so cenovno dostopni, neomejeni glede formata in jih torej lahko izdela prav vsak, in da izhajajo neodvisno in tako lahko obravnavajo teme, ki so preveč kontroverzne, neposredne ali nezanimive za klasične medije. Prav zato so bili zini v 90-ih še posebej priljubljeni v LGBT in feminističnih krogih in so tudi prve slovenske lezbične in gejevske publikacije nastajale v zinovski obliki. Danes zini mednarodno doživljajo ponoven razcvet na spletu.

Ker omogočajo hitro, enostavno in poceni prekinitev molka o določenih temah, nadaljujejo LGBT tradicijo in dajejo manjšinam glas, se nam je zdelo smiselno za eno izmed biseksualnih srečanj pripraviti delavnico zinov in nastale so pričujoče revijice, v katerih pripovedujemo svoje bi in trans zgodbe in delimo svoja mnenja o temah, ki so nam pomembne. V duhu dostopnosti in starih zinov poleg vsakega ponujamo še povezavo, iz katere si ga lahko prenesete in natisnete, Kitty pa je pripravila tudi mini vodič, kako zine natisniti in sestaviti.

 

a bi

A bi? [preberi] [natisni]

bi mitologija

Biseksualna mitologija [preberi] [natisni]

dobrodošli v moji omari

Dobrodošli v moji omari [preberi] [natisni]

does it really need a title

Does it really need a title? [preberi] [natisni]

ftm

Pan/FTM [preberi] [natisni]

knjige

Knjige [preberi] [natisni]

moj prvi bi zine

Moj prvi bi zine [preberi] [natisni]

nič več skrivanja

Nič več skrivanja [preberi] [natisni]

o nohtih in nohtnih poslikavah

O nohtih in nohtnih poslikavah [preberi] [natisni]

 

Že od otroštva ti je jasno, da ljubezen ne pozna meja, zakaj se torej ne bi smeli poročati vsi pari, ne glede na spol? Ne skrivaš tega, da si podpornica_k LGBT oseb, zato me res ne skrbi, kako se ti bom razkril_a. Ampak zame je razkritje vseeno pomemben trenutek, nekaj, kar naredim previdno in premišljeno, tudi če vem, da to najinega odnosa ne bo spremenilo. Kako mi lahko torej pomagaš, ko začnem pogovor o LGBT temah, in katerim napakam se je bolje izogniti?

1. Poslušaj me. Ne zasuj me s svojimi mnenji in z izkušnjami tvojih prijateljic lezbijk. Super je, da me podpiraš in mi daš to jasno vedeti, ampak to je moj trenutek, dovoli, da ti stvari opišem s svojimi besedami. Izkoristi razkritje kot odlično priložnost, da se zbližava in da se naučiš česa novega.

2. Ne govori o “njih”. Še posebej, če se ti še nisem razkril_a, je pomembno, da ne opisuješ LGBT skupnosti kot nekaj tujega, nekaj, kar obstaja izven tvojega in mojega vsakdanjika. Ker gre za zelo subtilno rabo jezika, se je tej napaki težje izogniti, ampak veliko lahko narediš že s tem, da ne uporabiš zaimka “oni” za geje in lezbijke, biseksualke_ce, aseksualke_ce, trans osebe in druge pripadnike mavričnega spektra, ampak jasno poimenuješ naše identitete. Na ta način vem, da ne predvidevaš, da nihče v tvojem življenju niti slučajno ne bi mogel biti LGBTQIA. Izogni pa se tudi posploševanju svojih izkušenj z LGBTQIA osebami, nismo namreč vse_i enake_i.

3. Brez zadrege uporabi besedo gej/lezbijka/biseksualka_ec/aseksualka_ec/transspolna oseba. Če si si blizu s kakšno LGBTQIA osebo, mi bo lažje, če to omeniš, vendar pa v pogovoru o njej_njem, uporabljaj pravo besedo za njeno_njegovo identiteto. Povedi kot “Moja sestra je … saj veš in je zelo srečna s svojo punco,” so sicer popolnoma razumljive, ampak preoblikovanje stavka, kot da je že sama beseda umazana, ima tudi svojo sporočilno vrednost. Neformalne besede gredo lažje z jezika, zato priporočam uporabo besed, kot so bi, as in trans, daleč pa se izogni besedam, ki so žaljive (peder), pretirano klinične (homoseksualec) ali preprosto napačne (transvestit).

4. Ne banaliziraj moje izkušnje. Primerjava spolne usmerjenosti s priljubljenim okusom sladoleda ni primerna, ker vendarle v naši družbi nimamo navade izobčiti, pretepati ali celo umoriti tistih, ki jim ni všeč vanilija. Njihova spolna usmerjenost morda ne vpliva na tvoj odnos do prijateljic_ev, vseeno pa je pomembna lastnost, o kateri smo me_i prisiljene_i razmišljati vsak dan. Ko se ti razkrijem, je to torej izkaz zaupanja, pogosto pa tudi politična gesta, glede katere mi je pomembno, da se strinjava.

5. Ne prisvajaj si naše izkušnje. Tudi če se strinjaš s kvir politično ideologijo, in s preseganjem predalčkov, ti kot heteroseksualni cis osebi beseda kvir ne pripada. Zavedaj se, da govoriš s priviligiranega položaja in morda nikoli ne boš razumel_a vsega, kar diskriminacija pomeni za nas.

6. Ne vmešavaj se v interne dileme LGBTQIA skupnosti/ne kritiziraj LGBTQIA gibanja. Čeprav se ti morda zdi, da se strinjaš z nekaterimi kritikami mejnstrim gejevskega gibanja, imej v mislih, da so dileme, kot je na primer, ali je prizadevanje za istospolne poroke asimilacijsko, nekaj, kar se tiče zgolj LGBTQIA oseb. Čeprav so kritike našega gibanja, da je preveč konzervativno, lahko mišljene dobronamerno, pustijo zelo grenak vtis, ko pridejo iz ust nekoga, ki se mu nikoli ni bilo treba boriti za določene pravice. Pusti nam, da se o smeri svojega gibanja odločimo same_i.

7. Ne pričakuj hvaležnosti. Sprejemati LGBTQIA osebo, kakršna je, bi moralo biti samoumevno, podpora naši skupnosti pa temeljiti na prepričanju v človekove pravice in ne našem izkazovanju hvaležnosti. Morda se zdi, da tega ni potrebno posebej poudarjati, vendar žal prevečkrat srečamo ljudi, ki nam odrečejo podporo, »ker je ne cenimo dovolj«.

8. Ne fetišiziraj LGBTQIA oseb. Zmeraj bom hvaležna_en za podporo, če nam jo nudiš iz pravega altruizma in ne zato, ker smo LGBT osebe tako zanimive in drugačne. »Moj prijatelj gej« ni modni dodatek ali dokazilo o tem, kako svobodomiseln_a si.

9. Ne razkrivaj me drugim proti moji volji. Razkritje je občutljivo dejanje in lahko ogrozi mojo varnost ali pripadnost določenim skupinam, vključno z mojo družino in delovnim mestom. Vprašaj me, kdo (lahko) ve za mojo identiteto in spoštuj mojo odločitev (morda sem na primer razkrit_a pred ljubljanskimi znankami_ci, v domači vasi pa ne in želim, da tako tudi ostane).

10. Ne pozabi na moje razkritje. Moja identiteta je zame pomembna in če boš kljub razkritju še naprej po svoje predvideval_a, katerega spola sem in osebe katerega spola so mi všeč, bom imel_a občutek, da me ne poslušaš in spoštuješ. Razkritja biseksualnih, aseksualnih in transspolnih identitet so s tega vidika lahko še težja kot gejevskih in lezbičnih. Če se ti razkrijem kot biseksualna ali aseksualna oseba, ne predvidevaj, da sem v resnici gej/lezbijka, ki svoje spolne usmerjenosti še ni popolnoma sprejel_a. Če se ti razkrijem kot transspolna oseba, začni uporabljati moje izbrano ime in zaimke.

Morda to zveni prestrogo ali prezahtevno, ampak ob upoštevanju zgornjih nasvetov lahko tvoje prejemanje razkritij postane veliko prijetnejše tako za tvoje LGBTQIA prijatelje_ice kot tudi zate. Želim ti torej veliko uspešnih razkritij in prijateljstev z LGBTQIA osebami.

Kvartirovke_ci smo se v sredo, 26. 11. 2014, udeležile_i prvega strokovnega srečanja akterk_jev na področju transspolnosti in cisspolne nenormativnosti TransMisija, ki so ga je organiziralo Društvo informacijski center Legebitra v sodelovanju s Slovenskim seksološkim društvom in iniciativo TransAkcija.

Srečanje, ki je potekalo v Hostlu Celica, je otvoril predsednik Društva Legebitra, Simon Maljevac, sledil je uvodni nagovor dr. Simone Topolinjak iz Oddelka za zdravje in socialno varnost Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, za tem pa je Eva Gračanin iz Legebitre napovedala vsebino strokovnega srečanja.

Nato je predstavnik organizacije Transgender Europe, Noah Keuzenkamp, predstavil primere dobrih praks pravnega priznanja spola za transspolne osebe; omenil je Dansko in Argentino, ki imata dobro urejene zakone, ter Malto, kjer je zakon trenutno še v procesu oblikovanja. Poudaril je, da je zelo pomembno, da v zakonu ni pogojev za potrditev spola, kot so potrdilo psihiatra, sterilizacija, ločitev, hormonska terapija itd., temveč mora prošnja temeljiti le na posamezničini_kovi odločitvi za potrditev spola.

Sledila je predstavitev Katarine Župevc, avtorice doktorske disertacije Spol kot ideologija: transseksualnost na Slovenskem, kjer je bilo govora predvsem o medicinskem vidiku potrditve spola in dela z osebami, ki si tega želijo.

V zadnjem delu srečanja je Anja Koletnik, magister študijev spolov pri Central European University, predstavil aktivnosti z in za trans osebe na Legebitri in v sklopu iniciative TransAkcija. Dodatno je razdelala tudi terminologijo transspolnosti ter razjasnila razlike med različnimi spolnimi identitetami, ki spadajo pod ta krovni pojem.

Po vsakem sklopu je sledila diskusija, kjer smo sodelujoče_i zaključile_i, da je zakonska ureditev pri nas za transspolne in transseksualne osebe primerljiva s tujino in je torej še ogromno prostora za izboljšave. Predvsem je potrebno poenostaviti in prilagoditi pravne procese za spremembo imena in drugih osebnih podatkov, prav tako pa je potrebno skrajšati in prilagoditi proces medicinske potrditve spola, ki trenutno traja vsaj dve leti.

Srečanja se je udeležilo veliko število ljudi in z razvojem diskusij smo udeleženke_ci potrdile_i, da je v Sloveniji trenutno velika potreba po srečanjih in izobraževanjih na področju transspolnosti, zato se podobna srečanja načrtuje tudi v prihodnje, člani_ce Kvartirja pa upamo, da bodo postala redna praksa in začetek premika na bolje.

Kvartirovke_ci smo se v torek, 25.11. 2014, udeležile_i usposabljanja Trans* 101, namenjenega osebam in organizacijam, ki delujejo na področju transspolnosti. Usposabljanje je vodil Noah Keuzenkamp iz TGEU – Transgender Europe, organizirala pa sta ga Društvo informacijski center Legebitra in transfeministična iniciativa TransAkcija.

Noah je po uvodni predstavitvi podal ključne koncepte transspolnosti in se osredotočil na medosebne odnose s trans osebami; pregledale_i smo primerne/neprimerne pripombe in vprašanja v pogovoru s trans osebo. V drugem delu smo govorile_i o tem, kako biti kot organizacija čimbolj vključujoče_i do trans oseb, skupaj ocenile_i položaj Legebitre ter iskale_i ideje, kako ga izboljšati. Že z majhnim korakom, kot je oznaka, da je stranišče namenjeno osebam vseh spolov, postanemo bolj inkluzivne_i.

Usposabljanje se mi je zdelo zelo dobro sestavljeno in izpeljano. Takšna oziroma podobna usposabljanja/projekti se mi zdijo nadvse primerni (skoraj obvezni), saj nam približajo življenje transspolnih ljudi.

Danes, 20. 11., obeležujemo dan spomina na žrtve transfobije (ang.: Transgender Day of Remembrance). Spoštovanje in sočutje smo izkazali tudi v Sloveniji s tiho komemoracijo ob svečah in branjem imen smrtnih žrtev preteklega leta dni.

Transfobija je zaničevanje, sovraštvo do in/ali iracionalen strah pred transspolnimi osebami in osebami, ki ne izpolnjujejo družbenih pričakovanj o svojem predpisanem spolu. 226 je število oseb, za katere vemo, da so zaradi krutih in absurdnih dejanj transfobov za vedno zapustile ta svet v obdobju od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014. Številne med njimi so neznane, številni umori povsod po svetu pa sploh niso zabeleženi. Od leta 2008, ko je bil ustanovljen Trans murder monitoring project, beležimo 1612 prijavljenih umorov trans oseb po vsem svetu.

Dan spomina na žrtve transfobije se obeležuje od leta 1998. Njegova pobudnica je bila Gwendolyn Ann Smith, ki je dogodek organizirala v spomin na Rito Hester in druge transspolne osebe iz okolice Bostona, ZDA. Rita Hester je bila četrta v Bostonu umorjena trans ženska. Obeležene žrtve tistega leta so bile še Chanelle Pickett, Deborah Forte in Monique Thomas. Pri tem naj poudarim, da je morilec Chanelle Pickett, William Parker, dobil samo 2 leti zaporne kazni, ker je uporabil tako imenovano obrambo trans panike (trans panic defense), ki si jo je, podobno kot homoseksualno paniko, izmislil psihiater Edward J. Kempft leta 1920. Šlo naj bi za epizodo psihoze in nekontroliranega nasilja, ki je posledica nezaželene romantične ali seksualne pobude osebe istega spola (ali transspolne osebe kot v primeru Chanelle Pickett), nasilnež pa je tako prikazan kot seksualna žrtev. Ta ali podobne pravne obrambe veljajo v mnogih državah po svetu. Kalifornija je kot prva ameriška država to obrambo prepovedala in to šele letos (17. septembra 2014).

Obeležitev smo to leto prvič izvedli tudi v Sloveniji na pobudo iniciative TransAkcija, vendar zaradi varnosti udeleženk_cev v manjši, zasebni skupini.

Omenila bi še vse trans osebe, ki so storile ali so poskušale storiti samomor. Številke so grozljive. O statistiki se prepričajte v raziskavi Suicide attempts among transgender and gender non-conforming adults, več o zapisanem pa najdete na naslednjih povezavah:

Transgender day of remembrance 2014
Rita’s story
Remembering Rita Hester
TDOR press release 2014

Hvala za branje in upam, da je kaj človeka v vas in tudi vi doma žrtvam namenite minuto tišine in se zavedate, da trans osebe in osebe, ki ne sovpadamo s cisnormativnostjo, obstajamo in smo tako kot vsi ljudje.

Diskurze o feminizmih v današnjih časih srečujemo marsikje, kar nikakor ni le zaželeno, temveč tudi potrebno, saj feminizmi poudarjajo in ponazarjajo neenakosti v razmerjih moči med družbenimi skupinami. (Pre)pogosto pa te ponazoritve in ubeseditve, ki sicer temeljijo na vrednotah družbene enakopravnosti, prispevajo k izključevanju nekaterih identitet in družbenih skupin. Povedano natančneje, (pre)mnogo feminizmov je prežetih z biološkim determinizmom in zato s cisseksističnimi izrazi (npr. biološka ženska/moški, enačenje oseb z genitalijami; ženska je maternica, izključevanje transspolnih žensk iz feminističnih diskurzov na osnovi predpostavk o njihovih genitalijah itd.). Naj razložim.

Biološki determinizem je skupek postavk in prepričanj, da imajo elementi telesnosti hieararhično večvreden, skoraj dogmatski položaj, ki ga ni mogoče prespraševati, saj gre vendarle za naravo. Anatomija, kromosomi, genotipi itd. so videni kot determinante identifikacij in vedenja ljudi, vse v okviru binarnega spolnega sistema. Biološki deterministi trdijo, da spolna identiteta osebe izhaja izključno iz njene/njegove telesnosti; telo je tisto, ki določa spolno identiteto in narekuje družbeno primerne spolne vloge. Mnogo oseb dejansko čuti, da se njihova spolna identiteta ter prevzete spolne vloge skladajo z družbenimi pričakovanji in normami glede tega, katera telesa naj bi imela katere identitete. Te osebe so cisspolne; njihova spolna identiteta se ujema z družbenimi pričakovanji o spolu, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, same pa zaradi tega ujemanja ne doživljajo nobenih frustracij ali disforije. V nasprotju s cisspolnimi osebami pa transspolne na osnovi spola, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, in družbenih norm, ki izhajajo iz tega spola, doživljajo neujemanje in disforijo med svojo spolno identiteto in družbenimi pričakovanji glede njihove spolne identitete in spolnih vlog, ki jih prevzemajo. Biološki deterministi torej zagovarjajo, da sta spol, ki je osebi pripisan ob rojstvu, in njena/njegova spolna identiteta neločljiva in medsebojno odvisna. Družbeni konstruktivisti/-ke, poststrukturalisti/-ke in/ali transfeministke/-i se s tem ne strinjamo. Transfeminizem zahteva, da s(m)o osebe prepoznane kot to, kar smo, brez vprašanj ali namigovanj na anatomijo, obliko ali videz našega telesa. Transfeminizem zahteva prepoznanje in upoštevanje vseh žensk. Tudi tistih s penisi. Transfeminizem zahteva feminizme brez cisseksizma.

O temah dekonstrukcije skoraj ni mogoče razpravljati brez omembe Judith Butler, ki je v queer teorijo uvedla koncept performativnosti spolov. Butler trdi, da ne obstaja originalna ali naravna različica spola, temveč se vse verzije (re)producirajo znotraj diskurzov, normative pa tvorijo hegemonske družbene skupine, ki imajo največ družbene in politične moči. Za Butler je tako sama snovnost, materialnost telesa (kar cisnormativna družba razume in (si) predstavlja kot biološki spol) diskurzivna, kar trdi tudi o družbenih spolih, prav tako pa obe kategoriji označi za družbena konstrukta. Spoli (biološki in družbeni) so torej performativni; spoli in spolne identitete se (p)otrjujejo med dejanji, nobena identiteta pa ne obstaja onkraj diskurza in performativnosti. Prav med performativnostjo se tako tvorijo hegemonske družbene spolne norme, hkrati pa dejstvo, da ne obstaja nobena originalna verzija spola ali spolne identitete, nudi neskončne možnosti subverzivnosti do družbenih norm. In prav ta subverzivnost se manifestira tudi v obliki transspolnih identitet, ki niso nič bolj ali manj naravne kot cisspolne, imajo pa manj družbene moči, saj niso večinske in zato tudi ne normativne. Pozicioniranje v cisspolnih privilegijih in neenakovredno razporejena družbena moč v razmerju s transspolnimi osebami se izraža v raznih oblikah diskiminacije, med njimi tudi v cisseksizmu.

Cisseksizem je seksizem, zasnovan na biološkem determinizmu. Norma cisseksizma je cisspolnost – binarna delitev ljudi na moške in ženske na osnovi ob rojstvu določenega spola. Cisseksizem zato izključuje vse transspolne osebe, ne glede na to, kje vzdolž ali zunaj trans spektra se identificirajo, saj predpostavlja, da osebna spolna identiteta izhaja iz človekove telesnosti, kar pa ne drži za transspolne (in druge) osebe. Opozorila, da cisseksizem nima mesta v feminizmih, so zato osrednjega pomena; feminizem, ki daje več družbene moči nekaterim osebam (cisspolnim) kot drugim (transspolnim), namreč ni v skladu z osnovnimi vrednotami in etičnimi postavkami feminizma, ki (naj bi) se zavzema(l) za enakovrednost in legitimnost vseh. Raje kot biti cisseksistični, naj vsi sodobni feminizmi splošno razširjeno in sprejeto dejstvo, da so spoli in spolne identitete družbeni konstrukti, aplicirajo pri prevpraševanju vseh esencializmov, tudi biološkega determinizma. Večina feminizmov je namreč zasnovana na tezi, da je družbeni spol družbeni konstrukt, iz te postavke pa izhajajo feministični argumenti proti patriarhatu in mizoginiji. Transfeminizem pa opozarja, da (naj) bi bil v skladu s feminističnimi držami tudi biološki spol množično prepoznan kot družbeni konstrukt, kar služi kot osnova za boje s transmizoginijo. Najbrž želimo vse/vsi živeti v družbi, kjer so vse osebe, njihove spolne identitete in spolni izrazi prepoznani kot legitimni, brez diskriminatornih in izključujočih poskusov legitimiranja oseb na podlagi njihovih teles.

Anja Koletnik, mag. študijev spola

Objavljeno tudi na spol.si: http://spol.si/blog/2014/11/13/cisseksizem-ni-feminizem/