Archives for category: Uncategorized

Na zadnjem biseksualnem srečanju smo gostile_i priljubljeno avtorico fanovskih zgodb Anjo Majeršič in razpravljale_i o upodobitvah biseksualnosti+ v književnosti. Eden izmed glavnih zaključkov je bil, da obstaja premalo biseksualnih likov, predvsem takih, ki bi biseksualno izkušnjo opisali pristno in brez predsodkov in ki bi eksplicitno uporabili besedo “biseksualna_en” (panseksualna_en, kvir itd.) Da bi lažje našle_i tiste redke upodobitve biseksualnosti, smo na koncu srečanja sestavile seznam biseksualnih knjig, ki jih poznamo. Seznam ni dokončen in vas vabimo, da nam ga pomagate dopolniti – dodatne predloge lahko vnesete tukaj.

Naslovi v poševnem tisku so na voljo (tudi) v slovenščini.

(AVTO)BIOGRAFIJE

  • Alan Cumming: Not my father’s son (Duhovita avtobiografija biseksualnega škotskega igralca o raziskovanju svoje preteklosti in družinskega drevesa. Opozorilo: vsebuje eksplicitne opise nasilja v družini.)
  • Piper Kerman: Orange is the new black (Avtobiografska zgodba o petnajstih mesecih v ameriškem zaporu in tamkajšnjih zapornicah po kateri je bila posneta priljubljena istoimenska nanizanka. Avtorica je biseksualka.)
  • Nigel Nicolson: Portrait of a Marriage (Biografija angleške pesnice in pisateljice Vite Sackville-West, ki je imela z možem odprt zakon. Oba sta imela več istospolnih razmerij, Vitina najbolj znana partnerka je bila Virginia Woolf. Vita se je redno oblačila v moška oblačila in s svojimi ljubimkami šla v družbo kot moški, ter je navdahnila Virginijin roman Orlando.)

(SODOBNI) KLASIKI

  • Hanif Kureishi: The Buddha of suburbia / Buda iz predmestja (Duhovit avtobiografski roman o odraščanju mladega biseksualca iz priseljenske družine v pankerskem Londonu v 70-ih)
  • Alice Walker: The color purple / Nekaj vijoličastega (Roman v pismih o življenju temnopoltih žensk na jugu ZDA v 30-ih letih z močno feministično in antirasitično noto. Protagonistkina partnerka je biseksualka. Opozorilo: vsebuje eksplicitne opise spolnega nasilja in nasilja v družini.)
  • Virginia Woolf: Orlando (Roman o Orlandu, ki živi več kot 300 let, večkrat zamenja spol/spolne vloge in se poroči s sebi podobnim spolnim izobčencem, je navdahnila Virgninijina partnerka Vita Sackville-West.)
  • Vitomil Zupan: Igra s hudičevim repom (Izrazito bifoben roman o poročenem paru, ki spozna biseksualno najstnico in jo izrabi kot sredstvo v svojih sadističnh spolnih vojnah. Poučno branje o tem, kako si heteroseksualni moški biseksualke predstavljajo kot poslušne in ponižne spolne igračke, ki so jim vedno na voljo.)

ZNANSTVENOFANTASTIČNE IN FANTAZIJSKE SERIJE

  • Sara Bergmark Elgren in Mats Strandberg: Elgelsfors (Trilogija o skupinici najstniških čarovnic iz dolgočasnega švedskega mesta, ki morajo rešiti svet. Dve izmed njih sta biseksualki, ki se zaljubita, čeprav še ne eksplicitno v prvem delu.)
  • Jacqueline Carey: Santa Olivia (Antiutopija o ameriškem mestu v bližini obmejnega oporišča, kjer vojska ustvarja gensko spremenjene supervojake. Tako glavna junakinja kot njena punca sta bi.)
  • Cassandra Clare: Mortal Instruments / Kronike podzemlja (Trilogija o lovcih na demone, eden izmed stranskih likov, nesmrtni čarovnik Magnus Bane, je biseksualec. Redko je najti tako kempovske moške bi like, je pa njegov fant precej bifoben.)
  • Cassandra Clare: The Bane chronicles (Trilogija o Magnusu, ki pa je nihče na srečanju ni dejansko prebral, zato ne vemo, kako obravnava biseksualnost ¯\_(ツ)_/¯)
  • Gaja J. Kos: Black Werewolves (Serija o skupini večinoma slovenskih volkodalkov, ki temelji na slovanski mitologiji in je delno postavljena v Ljubljano. Protagonistka je biseksualka.)
  • Malinda Lo: Adaptation (Znanstvenofantastična serija o tajnem vojaškem oporišču, ki opravlja nenavadne poskuse, in skrivnostih ameriške vlade. Glavna junakinja je biseksualka.)
  • Ellen Kushner: Riverside (Kvazi zgodovinska trilogija, v kateri so skoraj vsi liki biseksualni, prav tako pa je biseksualka tudi avtorica.)
  • Sarah Rees Brennan: Lynburn Legacy (Unspoken, Untold, Unmade) (Trilogija o začaranem angleškem mestecu, v osprednju je ljubezenska zgodba. Najboljša prijateljica od glavne junakinje je biseksualka.)
  • Maggie Stiefvater: The Raven Cycle (Serija o dekletu iz družine modernih čarovnic, ki se spoprijatelji s skupinico fantov iz prestižne zasebne šole, ko začnejo skupaj raziskovati nenavadne pojave v svojem mestu. Eden izmed fantov je biseksualec.)

ZNANSTVENOFANTASTIČNI IN FANTAZIJSKI ROMANI

  • Francesca Lia Block: Love in the time of global warming (Antiutopična zgodba o postapokaliptični Ameriki, v kateri mlada protagonistka izgubi družino in se mora naučiti preživeti. Glavna junakinja je biseksualka.)
  • Joy Demorra: Hunger Pangs (Satiričen roman o vampirjih in volkodalkih, v katerem so trije biseksualni/panseksualni liki v poliamornem razmerju. Izide letos v različicah z in brez erotičnih prozorov.)
  • Corrine Duyvis: Otherbound (Znanstvenofantastična zgodba o najstniku in najstnici iz vzporednih svetov, ki si delita misli. Protagonistka je biseksualka.)
  • Elizabeth Knox: The Vintner’s Luck (Zgodovinski roman, v katerem je protagonist v poliamornem razmerju z žensko in z angelom.)
  • David Levithan: Every day (Ljubezenski roman, v kateri se glavni junak vsak dan zbudi v drugem telesu.)
  • E.M. Lindsey: Inhumanity (Fantazijska zgodba o biseksualnem transspolnem volkodlaku in gejevskem lovcu na volkodlake, ki se zaljubita. Ni ravno vrhunec literarne umetnosti, je pa na voljo kot elektronska knjiga za zgolj en evro.)

KRIMINALKE IN TRILERJI

  • Stieg Larsson: Millennium (Dekle z zmajskim tatujem in preostali trije deli te serije spremljajo nenavadno raziskovalko in odločnega novinarja pri razkrivanju temačnih spletk in umorov. Raziskovalka je biseksualka.)

MLADINSKA KNJIŽEVNOST

  • Libba Bray: Beauty queens (Komičen roman o skupini najstnic, ki potujejo na lepotno tekmovanje, vendar pa njihovo letalo strmoglavi in morajo preživeti na samotnem otoku. Veliko junakinj je pripadnic različnih manjšin, med njimi biseksualka, lezbijka in transspolno dekle.)

POEZIJA

  • William Shakespeare: Sonnets / Soneti (Shakespeare je del svojih ljubezenskih sonetov namenil “temni dami” (“Dark Lady”), del pa neznanemu mladeniču (“Fair Youth”).)
  • Ashe Vernon: My mother didn’t know (Kratka kvir pesniška zbirka o začetkih ljubezenskega razmerja. Avtor_ica je aspolen_na in panseksualen_na.)
  • Ashe Vernon: Boatman (Kratka kvir pesniška zbirka o obupu, depresiji in o tem, kako rešiti samo_ega sebe. Avtor_ica je aspolen_na in panseksualen_na.)

DRAMATIKA

  • Abbé du Prat: Vénus dans le cloître / Venus in the cloister (Pogovor dveh nun, ki si pripovedujeta erotične in ljubezenske iz vsakdanjega samostanskega življenja, obe privlačijo moški in ženske.)

ANTOLOGIJE

  • Hope Nicholson (ur.): Secret loves of geek girls (Antologija kratkih avtobiografskih zgodb v prozi in stripu o ljubezenskih in spolnih pripetljajih geekovskih žensk, med katerimi so tudi biseksualke.)

STRIPI IN ROMANI V STRIPU

  • Sophie Campbell: Wet Moon (Serija romanov v stripu o skupini študentk v nenavadnem ameriškem mestu in njihovih prijateljstvih in razmerjih. Junakinje ne izgledajo kot seksi manekenke, ampak so zelo raznolikih stilov, postav, ras in spolnih usmerjenosti. Protagonistka je biseksualka, avtorica pa trans ženska.)
  • Charles Christensen (ur.): Anything that loves (Antologija žanrsko različnih kratkih stripov o biseksualnosti in ostalih (ne)identitetah na spektru privlačnosti do več spolov.)
  • Kieron Gillen, Jamie McKelvieYoung in Kate Brown: Avengers Vol. 2 (Strip o skupini mladih superjunakinj_ov, ki so vse_i LGBTQ, eden pa se eksplicitno razkrije kot bi.)

SPLETNI STRIPI

  • Danielle Corsetto: Girls with slingshots (Strip, ki je dest let spremljal vsakdanje prigode dveh najboljših prijateljic in njunega družabnega kroga. Ena izmed njiju je biseksualka v odprtem razmerju z aseksualko.)
  • Delidah: Elsewhere (Skupina pravljičnih bitij različnih spolov, ki se zapletajo v različne seksualne prigode.)

FENOVSKE ZGODBE

  • Of leaves and stars (Priljubljena zgodba o Siriusu in Remusu iz serije Harry Potter, postavljena v sodoben čas, večina likov je biseksualnih in/ali transspolnih, ena izmed avtoric je članica slovenske bi skupnosti)
Advertisements

Nov slovenski mladinski film Pojdi z mano o skupinici mestnih otrok, ki se izgubi v strašljivem gozdu, je dobil nagrado občinstva za najboljši film na letošnjem Festivalu slovenskega filma in ravnokar doživel zadnjo ponovitev na Liffu, zdaj pa ga čaka distribucija v kinematografih po vsej državi. Režiser Igor Šterk je ambiciozno izjavil, da srhljivka želi »pokazali Slovenijo, kot je še nismo videli«, vendar pa kar se tiče spola, udobno ostaja pri dobrem starem seksizmu.

Izmed štirih glavnih likov je samo eden, Mina, dekle in njen spol je tudi njen glavni označevalec. Fantje predstavljajo arhetipe mladinskih pustolovskih zgodb: trpeč glavni junak, dobrohoten najboljši prijatelj in strahopeten komični lik, Mina pa je Punca. Preden jo občinstvo prvič ugleda, o njej sliši od fantov, ki jo opišejo kot samovšečno punčaro, razen Ota, ki je v Mino zaljubljen. Fantje se do konca filma večkrat norčujejo iz gore ličil, ki naj bi jih tovorila s sabo, čeprav Mina izgleda, kot da sploh ni naličena, pa tudi njena oblačila in obutev so preprosta in praktična.

pojdizmano-04-l

Po drugi strani pa nam Pojdi z mano kmalu po začetku predstavi alternativno dekliškost. Glavni junaki grejo na poti do gozda skozi majno podeželsko naselje, kjer vaščani živijo v zanemarjenih kočah, grozeče korakajo naokrog s puškami, na veliko koljejo in odirajo živali, pretepajo svoje otroke in sploh vzpostavljajo vzdušje za grozljivko. Na kmetiji, kjer jim okrvavljen in umazan moški grozi, naj izginejo, srečamo poleg Mine edino mlado punco v celotnem filmu. Dekle je prijazno in konvencialno lepo, vendar pa je to nepomembno in postavljeno v ozadje, saj otroci (in kamera, ki v bližnjem posnetku prikaže oboje) opazijo zgolj, da nima pobritih podpazduh in da so njena stegna krvava, domnevno od menstrualne krvi. Mladi junaki v debati o grozotah, ki so jim bili priča v vasi, več pozornosti kot čemurkoli drugemi namenijo temu, kako ogabne in nehigienične so dekletove podpazduhe in domnevna menstrualna kri,  film pa na ta način dekliško telo v svojem naravnem stanju predstavi kot enako ali celo bolj strašljivo od strelnega orožja, nasilja nad otroci ter nazornega klanja in odiranja živali. Naj ponovim: simpatična najstnica je uporabljena za vzbujenje gnusa in strahu zgolj zaradi nepobritih podpazduh, film za otroke pa nameni posebno pozornost temu, da poudari, kako ostudno je neukročeno dekliško telo.

pzm

Kmečko dekle je poleg Mine edini dekliški lik – punci tako znotraj filma dveh in edinih različic deklištva ne predstavljata zgolj na simbolni ravni, ampak tudi dobesedno. Fantje lahko imajo različne značaje, onidve pa sta zreducirani na svoj spol in na podlagi tega obe tudi stigmatizirani. Kmečko dekle je poučno svarilo mladi publiki, kako se ženskosti ne sme preformirati, vendar pa jo Mina bolje odnese zgolj na prvi pogled. Ona se sicer pridno brije in skriva svojo menstruacijo, vendar pa je že za tako osnovne znake ženstvenega spolnega izraza kaznovana z norčevanjem iz njene »samovšečnosti«, fabulativno pa je ena izmed njenih glavnih funkcij, da bo postala Otova punca. Mlada publika film tako zapusti z jasnim sporočilom: ne glede na to ali si tipična ali netipična najstnica, bo s tabo in tvojim spolom zmeraj nekaj narobe, fantje pa se iz tebe norčujejo upravičeno. Prav zares mladinska grozljivka.